quinta-feira, 3 de dezembro de 2015

Nasaun luzófonu lima entre sira ne’ebé vulnerável liu ba konflitu ka dezastre - ONU

.

SAPO TL ho Lusa - 03 dedezembro de 2015

Nasaun luzófonu lima tama entre nasaun sira ne’ebé vulnerável liu ba situasaun konflitu ka dezastre iha mundu mak hasoru beibeik krize, tuir relatóriu ONU nian kona-ba estadu populasaun globál.

Giné-Bisau, Angola, Mosambike, Timor-Leste no Saun Tomé no Prínsipe tama iha lista hosinasun no territóriu sira ne’ebé vulnerável ba konflitu no dezastre, no konsidera Giné-Bisau iha kazu grave liu kona-ba falta rekursu hodi hatán ba akontesimentu imprevistu sira.

Nasaun hotu la iha dimensaun rua ka liu hosi lima: violénsia; asesu ba justisa no estadu direitu; efisiensia, responsabilizasaun no abranjénsia hosi instituisaun públika, estabilidade ekonómika; no reziliénsia hasoru xoke no dezastre.

Relatóriu hosi Fundo para a População das Nações Unidas (FNUAP) refere katak iha dékada ikus ne’e akontese beibeik dezastre relasiona ho katástrofe natural ka meteorolójika no movimentu migratóriu tanba kiak ka inseguransa.

Indika mós katak iha alterasaun perfil hosi nasaun sira mak konsidera vulnerável, la’ós inklui de’it sira ne’ebé kiak iha termu rendimentu no sira ne’ebé ho rendimentu médiu, maibé ho problema violénsia no problema empregu joven ne’ebé boot.

Tinan ne’e, relatóriu kona-ba "O Estado da População Mundial" salienta katak konflitu, dezastre naturál no situasaun emerjénsia umanitária sira seluk hetan impaktu boot iha saúde no “bem estar” feto no labarik-feto sira nian tanba nesesidade espesífika iha termu saúde seksuál no reprodutiva.

Estima katak besik millaun 26, dahaat hosi totál ema millaun 100 mak sai vítima ba krize umanitária iha termu saúde no “bem estar” mak feto no labarik-feto ho idade reprodutiva, ka entre tinan 15 no 49.
.

Sem comentários:

Enviar um comentário

Nota: só um membro deste blogue pode publicar um comentário.