Jornal Nacional Diario - Kuarta-feira, 03 Outubru 2012
Diretur ezekutivu Luta hamutuk Mericio Akara hateten, Projeitu Zona
eskluzivu Greater Sunrise atu mai Timor Leste presiza kontribuisaun
entidade hotu nian, laos Governu gava-an lao mesak ba halo negosiasaun
ne’ebe to’o ohin loron laiha rezultadu.
Mericio Realsa katak, Governu iha posiblidade re-negosia, maibe Luta
Hamutuk duvida maka Timor Leste bele hetan nafatin porsentu 50 ne’e ka
la’e, ou keta halo nia pursentu tuna tan fali.
“Ita hotu hakarak GS mai TL, maibe ital abele gava-an atu lao mesak ba
halo negosiasaun, sem involve entidade hotu,” dehan Mericio ba
JNDiario, Tersa (02/10 iha nia knaar fatin Farol, Dili.
Mericio salienta, tuir Luta Hamutuk nia observasaun durante ne’e,
teknikamente dala ruma Governu ba enkontru laiha mudansa importante
hodi fo rezultadu ne’ebe sign ifikante, tanba la involve ema hotu.
Tuir Luta Hamutuk, diak liu, iha negosiasaun ne’e furak liu, involve
entidade seluk, liu-liu ema sira ne’ebe iha esperensia asuntu mian no
gas, esperensia diplomasia negosiasaun i bele involve mo slider
opozisaun Dr. Mari Alkatiri, eis Prezidenti republika Ramos Horta no
eis Ministru negosiu estranjeiru Zacarias Albano.
Nia hateten, lolos Governu tenki soe hahalok egoista ne’ebe mak halo
prosesu negosiasaun lalao ba oin, tanba lakohi loke an, la rona ema
seluk nia idea, la involve ema i mos lakohi konsulta barak, hakarak
mesak ba deit atu deside entaun realidade mak agora sira sei la desidi
buat ida.
“Atu ita manan iha negosiasaun tenki involve husi Prezidenti,
Parlamentu, Tribunal, Sosiedade sivil, Igreija, Opozisaun no akademiku
hamutuk lia ida deit, labele ba mesak deit, tenki iha politika id
aprofunda atu hasoru negosiasaun ne’e, tanba ema ne’e business, ne’ebe
nia mos lakohi atu lakon,” Sujere Mericio Akara.
“Se halo foun kontratu ne’e ami seidauk iha garantia katak TL nafatin
porsentu 50 ka lae, tanba ita hatene negosiasaun ne’e laiha ida maka
atu lakon, no laiha ida mak atu manan, diak liu esforsu an para
rejolve lalais kestaun pipeline para aselera dezenvolvimentu, ami
hanoin, ne’e dever governu nian para halo negosiasaun, ami sosiedade
sivil hanoin katak, ita tenki realistiku, ita avansa ho saida maka ita
iha, esforsu an rezolve lalais pipeline hodi lori mai Timor Leste,”
nia haktuir.
.

Sem comentários:
Enviar um comentário
Nota: só um membro deste blogue pode publicar um comentário.